Raziskave žanrskega, tipološkega in strukturnega opredeljevanja folklornega gradiva
Vodja projekta na ZRC
Dr. Marjetka Golež Kaučič-
Naslov v izvirniku
Raziskave žanrskega, tipološkega in strukturnega opredeljevanja folklornega gradiva
Sodelavci
Dr. Marija Klobčar, Dr. Mojca Kovačič, Dr. Drago Kunej, Dr. Rebeka Kunej, Dr. Marjeta Pisk, Mag. Anja Serec Hodžar, Dr. Gregor Strle, Dr. Urša Šivic, Jerneja Vrabič-
ID oznaka
J6-9181
-
Trajanje projekta
1. julij 2007–30. junij 2010 -
Vodja projekta
izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič
Projekt preučuje vprašanja folklornih žanrov, tipologije, vrst in klasifikacijskih modelov v ljudskem pesništvu, glasbeno-strukturnih parametrov v ljudski glasbi in etnokoreoloških pojavih in z navezavo na informacijski sistem GNI odpira problematiko preučevanja, analize in tipologiziranja teh pojavov na ravni teksta, teksture in konteksta. S tem ugotavlja kako neko delo živi in obstaja na besedno-glasbeni, izvajalsko-funkcijski in na družbeni ravni, poleg tega pa odpira problematiko organizacije informacij ter vpeljavo konceptualnih modelov, ki omogočajo reprezentacijo zapletene strukture bibliografskih in širše kontekstualnih razmerij, ki se prepletajo v folklornem gradivu. Projekt bo temeljil na že obstoječem rokopisnem in zvočnem gradivu, na že obstoječi kataloški shemi in terenskih zapisnikih GNI, dopolnjeval se bo z novimi terenskimi posnetki pesmi, glasbe in plesa, s tem bo sledil osnovnemu cilju projekta, ki je revidiranje in nadgradnja osnovnih teoretičnih in metodoloških pojmov in pojavov v raziskovanju ljudskega pesništva, glasbe in plesa. Slovenska folkloristika bo s tem dobila dolgo pričakovano sistematiko in tipologijo folkornih pojavov in oblik tako v tekstologiji, etnomuzikologiji in etnokoreologiji. S to raziskavo odpira temeljni strokovni problem in osnovno teoretično izhodišče za vse nadaljnje raziskave ljudske duhovne kulture. S prepletom sistematične tipologizacije folklornih pojavov in oblik, z njihovimi folklorističnimi analizami in sintezami in gradnje ter nadgradnje že obstoječih metapodatkovnih modelov informacijskega sistema najbolj prepoznavnih identitetnih prvin ljudske duhovne kulture, projekt poskuša prispevati k ohranjanju kulturne dediščine, hkrati pa poskuša odgovoriti na vedno znova postavljena vprašanja žanrskih in drugih tipoloških razvrstitev folklornega gradiva, ki so v evropskem in svetovnem znanstvenem svetu danes najbolj izpostavljena terminološka in znanstvena vprašanja.
1.
GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka: The Slovenian Folk Ballad: a Genre Enigma.
Članek razpravlja o baladi kot eni izmed najbolj enigmatičnih žanrskih struktur tako v Sloveniji kot v Evropi. Slovenska balada je predstavljena in umeščena v evropski kontekst skozi analizo in sintezo njenih najbolj temeljnih besedilnih, glasbenih in kontekstualnih značilnosti. Balado raziskuje in opredeljuje iz folklorističnih vidikov, ki jo seveda opredeljujejo in definirajo drugače kot literarna veda, posebno zaradi njene teksture.
Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 29260077
2.
KLOBČAR, Marija. Kresne pesmi kot razumevanje obrednega.
Vprašanje obrednega in obrednosti, kot se skriva v ljudski pesmi ali razkriva z njo, je v prispevku izpostavljeno kot posebno vprašanje stičišč etnoloških in folklorističnih pogledov. Razprava ugotavlja, kaj je potem, ko so bile meje posamičnih strok že zarisane, pomenilo zapisovanje posamičnih pesmi z obrednim ozadjem, pri čemer je bil kontekst že pozabljen ali pa se zapisovalcu ob zapisu ni zdel pomemben. Ob tem dokazuje, da je za razumevanje izročila v sodobnosti nujno kritično sprejemanje preteklih spoznanj in povezovanje folklorističnih in etnoloških znanj.
Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 28572205
3.
Marjetka Golež Kaučič, Orfejev mit in slovenska ljudska balada Godec pred peklom
Članek razpravlja o transformaciji klasičnega motiva o Orfeju in Evridiki v slovenski baladni tradiciji. Raziskuje pot mita v pesemskem okolju in analizira enaintrideset baladnih variant, ki prikazujejo zelo različne pesemske subjekte balade (Kralj Matjaž, Sv. Tomaž, Deveti kralj, mali David) in tako odkriva različne zgodbene strukture. Nato pa ugotavlja, da je ta balada močno navzoča tudi v sodobni slovenski poeziji, kjer pa spremljamo žanrske transformacije znotraj umetne poeziji.
Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 30355757
4.
Rebeka Kunej, Morfološke in strukturne opredelitve ljudskega plesa : primer parnega štajeriša.
Članek predstavlja potek in morfološko-strukturne analize zapisanih variant parnih oblik štajeriša na Slovenskem. Poleg metodološkega uvida v raziskovanje ljudskega plesa prispeva tudi k izgrajevanju ustrezne terminologije, saj ob tem členi in določa začetne položaje plesalcev v paru in plesne drže pri parnih oblikah obravnavanega ljudskega plesa.
Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 30410797
5.
Zvrstnost slovenskih ljudskih pesmi: refleksija pesemskega razvoja ali pogledov nanj
Prispevek skuša ob pregledu oblikovanja tipologije slovenskih ljudskih pesmi analizirati razvoj slovenske folkloristične misli in orientacijo slovenske folkloristike. Vprašanje zvrstnosti slovenskih ljudskih pesmi izpostavlja kot vprašanje prioritet, s katerimi se izražajo prioritete družbe. Ob razgledu po drugačnih konceptih prispevek problematizira vlogo institucionaliziranega folklorističnega raziskovanja in opozarja na nujnost premisleka teh vprašanj. Prevrednotenje teh pogledov namreč pomeni tudi prevrednotenje današnjega razumevanja ljudskosti.
Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 32127277