Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
Folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljudske duhovne kulture
Sodelavci:
, , , , , , ,
 
Trajanje:
1. januar 2014–31. december 2018
Šifra:
P6-0111
Opis

Program predstavlja mozaični kompleks raziskav, razdeljen na štiri raziskovalne sklope s posameznimi raziskovalnimi vsebinami, ki se povezujejo in delno tudi nadaljujejo raziskave preteklega programa, a dodajajo tudi nove vsebine:  A1 Komparativne raziskave  folklornih pojavov, tipologij in genealogij žanrov v ljudskem in umetnem ter novi vidiki zoofolkloristike, ekokritike in kritične animalistike v folklori, literaturi in kulturi; A2 Raziskave imaginacij ljudskega skozi pesem, glasbo, ples (konteksti, nosilci, konstrukcije in dekonstrukcije ljudskega skozi čas in prostor; B1 Restavriranje, interpretacija in uporaba slovenskega ljudskega zvočnega gradiva za folkloristične in etnomuzikološke raziskave; B2 Računalniška/digitalna folkloristika in etnomuzikologija: Semantične strukture slovenske ljudske pesmi in glasbe. Predstavljajo znanstveno izhodišče, da se folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljudske duhovne kulture ukvarjajo z vprašanji ustvarjalne in funkcionalne komunikacije ljudskega pesemskega, glasbenega in plesnega izročila, njegove teksture, teksta, konteksta in njegovih nosilcev, s posameznimi aspekti se interdisciplinarno dotikajo socialnih prvin duhovne kulture ter ugotavljajo različnosti in podobnosti v strukturi, funkciji in poetiki, življenjskem in zgodovinskem kontekstu in upoštevajo spreminjanje tradicije zaradi novih družbenih okoliščin, novih kulturnih dinamik in transformacij kulturnih praks. Združeni sta folkloristična ugotovitev (hipoteza), o tem, da so prvine ljudske duhovne kulture eden najjasnejših pokazateljev etničnih značilnosti, z etnološkimi aspekti pa ugotavljamo, kako na te prvine vplivajo nosilci in družbeni kontekst, v katerem se uresničujejo. Jedro raziskav obsega sistematično in načrtno raziskovanje najširšega področja ljudske duhovne kulture na temelju terenskih raziskav, evidentiranju in kritični obdelavi virov in gradiva, sistematizaciji, katalogizaciji in digitalizaciji terenskega in arhivskega gradiva kot zaščito in povečanje vrednosti ljudske duhovne kulture in njene ustvarjalne transformacije. Vključena je združitev diahronega raziskovanja ljudske pesemske, glasbene in plesne tradicije s sinhronim raziskovanjem, ki omogoča opazovanje inovacij in sodobnih pojavov, ki postajajo tradicija, še posebno njihove imaginacije, migracije in percepcije. Predvideno je nadaljnje povezovanje z raziskavami s področij računalništva in kognitivne znanosti, razviti ciljno raziskovanje na področju digitalne folkloristike (uporabe IKT znotraj digitalnega multimedijskega arhiva EtnoMuza, razviti metode glasbenega zvočnega rudarjenja); razviti in okrepiti raziskave povezav ekologije in folklore, kulture, literature in glasbe ter razviti novo znanstveno poddisciplino zoofolkloristiko s pomočjo novih vidikov kritične animalistike; razviti in okrepiti raziskave na področjih imaginacij in migracij ljudskega; z novimi tehnološkimi principi nadaljevati digitalizacijo glasbenih zvočnih posnetkov ljudske duhovne kulture in jih v prihodnosti vključevati v virtualne prostore kulture. 

Rezultati

Zoofolkloristika: prva spoznanja na poti k novi disciplini

Avtorica ugotavlja, da so zaradi novih ekoloških in etičnih spoznaj v širšem družbenem in kulturnem prostoru in spremenjenega stanja sveta, ki je premaknil fokus pogleda iz antropocentrizma v ekocentrizem, tudi v slovenskem znanstvenem prostoru nujne kompleksne raziskave tako živali, narave in relacij človeka do njih v folklori, literaturi in kulturi. V razpravi, na podlagi različnih teoretskih diskurzov, novih konceptov in multidisciplinarnih spoznanj, poskuša oblikovati temelje, smernice in usmeritve ter teoretsko in metodološko podlago za novo akademsko disciplino zoofolkloristiko. Z novimi teoretsko-analitičnimi diskurzi naj bi zoofolkloristika omogočala vpogled v spremembe človekovega odnosa do živali tako v folklori kot znotraj tradicionalnih in sodobnih ritualnih praks ali njihovo redefinicijo, hkrati pa z izsledki vplivala na pravno varnost ne-človeških subjektivitet.

Pesmi o potresu v Lizboni, ali slovenski odgovor na tujo nesrečo

Prispevek se osredotoča na slovenske pesmi o uničujočem lizbonskem potresu leta 1755 in na kontekst, ki ga razkrivajo. Izhaja iz objav dveh pesmi o tem potresu v prvi zbirki slovenskih ljudskih pesmi iz sredine 19. stoletja, išče njuno genezo in povezave z evropsko tradicijo. Ob tem razkriva razloge, zakaj so bile pesmi o lizbonskem potresu izločene iz nadaljnjih normativnih zbirk slovenskih ljudskih pesmi. Slovenske pesmi o lizbonskem potresu tako ne kažejo le slovenskega odziva na nesrečo neznanih prebivalcev Lizbone, temveč se sprašujejo tudi o družbeni vlogi folkloristike.

Ples in klobase – snovna oblika nesnovne dediščine ali nasprotno (slovenska izkušnja)

Članek kritično ovrednoti implementacijo Unescove konvencije iz leta 2003 o varovanju nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji, pri tem pa izpostavlja doslej edini vpis v Register žive dediščine povezan s plesom, imenovan Vuzemski plesi in igre v Metliki, in analizira diskurze in dileme, ki so nastali ob vpisu. Ob primerjavi plesnih praks z izdelovanjem kranjskih klobas (ki je že vpisano v nacionalni Register) avtorica ugotavlja, da je za obstoj nekaterih (živih) plesnih praks mnogo bolj pomembno njihovo izvajanje kot pa sam vpis v Register.

Glasbena podoba ljudske pesmi v rokopisnih, tiskanih in zvočnih virih v prvih desetletjih 20. stoletja

Znanstvena monografija na podlagi različnih fragmentarnih pisnih in zvočnih virov osvetljuje predstavo zvočnosti ljudske pesmi v prvih desetletjih 20. stoletja. Osredotoča se na vprašanje, kakšna je bila podoba ljudske pesmi v okviru zborovske in gramofonske produkcije v razmerju do podobe ljudske pesmi, ki je živela v vsakdanjiku predvsem podeželskega prebivalstva. V študiji je predmet raziskave večglasje, kot ena bistvenih sestavin ljudske pesmi, kateri pa je bilo v preteklih raziskavah posvečeno manj pozornosti. Raziskava prikazuje, kako so procesi prepletanja ljudske glasbe z drugimi zvrstmi, kot sta popularna in zborovska glasba že na začetku 20. stoletja posegli v načine podajanja ljudske pesmi in njeno zvočno podobo. Poznavanje teh procesov pa je danes, ko so pretekle ljudske (glasbene) prakse pogosto mitizirane kot neokrnjene, osnova za razumevanje sodobnih prepletov ljudske glasbe z drugimi zvrstmi.
 

Uporabniški vmesniki in metodologija pridobivanja večmodalnih podatkov o glasbi

Članek obravnava razvoj uporabniških vmesnikov in metodologijo pridobivanja večmodalnih podatkov o glasbi. Številne studije na področju glasbenih priporočilnih sistemov in vizualizacije temelje na podatkih pridobljenih s strani uporabnikov. Uporabniški vmesniki in metode in pridobivanja podatkov iz glasbe so redkokdaj predmet podrobne analize, čeprav pogosto vplivajo na kvaliteto pridobljenih podatkov. Članek predstavlja dva inovativna uporabniška vmesnika, ki smo ju razvili v teku raziskav pridobivanja podatkov iz glasbe: MoodStripe in MoodGraph. Rezultati potrjujejo prednosti predstavljenih modelov v primerjav s tradicionalnimi pristopi.

Raziskovalna področja

Muzikologija H320 • Narodopisje H400