Folkloristične raziskave starejšega slovenskega ljudskega zvočnega izročila

Osnovno izhodišče predlaganega projekta je, v povezavi z arhivi v Evropi (s Phonogrammarchivom iz Dunaja, Muzikološki arhiv Inštituta za literaturo iz Sankt Peterburga, arhiv Muzikološkega inštituta Madžarske akademije znanosti idr.), pridobiti, zaščititi ter znanstveno raziskati naslednji fundus gradiva: slovensko gradivo iz zbirke madžarskega raziskovalca Vikarja Bele (1898), iz zbirke ruske raziskovalke E. Lineve (1913), posnetkov slovenskih ljudskih pesmi vojakov prve svetovne vojne ( Dunaj 1914-1918), raziskava prvih terenskih posnetkov na voščenih valjih (J. Adlešič - 1914), znanstvena analiza, zaščita in dokumentiranje zgodnjih zvočnih dokumentov Maroltovih raziskav na ploščah (1936-1945). 

To gradivo je temeljno tako za prepoznavnost slovenskega naroda v slovenskem kulturnem prostoru kot tudi za evropsko kulturno dediščino. Zato se zdi primerno, da se v prvi fazi prvenstveno pridobi, restavrira, zaščiti in dokumentira gradivo, na podlagi le-tega pa se nato doseže znanstveno sintezo etnične in kulturne identite Slovencev. Šele iz teh temeljev je možno izpeljati vse tekstološke, etnokoreološke, etnomuzikološke in splošno folkloristične raziskave.

Na podlagi restavriranega, arhiviranega in računalniško obdelanega gradiva bodo raziskane univerzalne prvine in specifičnosti, ki jih je slovenski narod ustvaril tako v lastnem kulturno-zgodovinskem in jezikovnem prostoru kot v stiku z drugimi kulturami in narodi. Z nanstvenimi spoznanji tega gradiva želimo pokazati, da je slovenski narod že v preteklosti zgradil svojo 

avtohtono strukturo znotraj multikulturne povezave narodov (npr. Avstroogrska) in jo 

obdržal tudi v kasnejših obdobjih slovenske zgodovine do danes. 

Opravljene bodo podrobne znanstvene analize gradiva, primerjava vseh navedenih zbirk z interdisciplinarnim načinom raziskav. Zajeta bo širša analiza gradiva, predvsem tistega, ki so ga posneli tuji raziskovalci, z upoštevanjem zgodovinskega, sociološkega, antropološkega, etnološkega, jezikoslovnega idr. vidika. Ob arhiviranju se uvajajo nove restavratorske in tehnično-akustične metode, ki omogočajo najboljši način tehničnega, arhivskega in kasneje znanstvenega dela, sodobne metode sistematiziranja, katalogiziranja, dokumentiranja ter elektroakustične metode restavriranja zgodovinskih posnetkov, ker so zaradi starega formata in načina zvočnega zapisa najzahtevnejši za obdelavo.

Namen raziskave je pridobiti in zaščititi omenjeno gradivo in omogočiti, da bo hitro dostopno našim raziskovalcem, pregledno urejeno in z vso spremno dokumentacijo. Le tako pripravljeno gradivo omogoča raziskovalcu kompleksno raziskavo. Rezultati bodo prikazani v tiskanih in zvočnih publikacijah.