Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
Pesemski odsevi medkulturnega sobivanja
Sodelavci:
, , , , , ,
 
Trajanje:
1. julij 2018–30. junij 2021
Link SICRIS:
SICRIS
Šifra:
J6-9369
Opis

Dvojezične pesmi ali pesmi, ki so prehajale od enega naroda k drugemu, so bile izrazito moteč element v konceptualizaciji kanona nacionalne kulture. Folkloristika je bila okviru prizadevanj kulturnega nacionalizma usmerjena v prepoznavanje tistega dela izročila, ki ga je bilo najlaže prikazati kot narodnorazločevalnega, zato izročila, ki je izražalo sledi medjezikovnih prepletanj, ni vključevala. Nekatere dvojezične pesmi in pesmi, označene kot tuje, so se v zapisih kljub temu ohranile, vendar niso bile deležne obravnav.

 

Projekt Pesemski odsevi medkulturnega sobivanja se osredotoča na preučujevanje pesmi in glasbe kot prostorov jezikovnega in identitetnega srečevanja in si zastavlja vprašanje, na kakšne načine jezikovna izbira v historični perspektivi in v sodobnih glasbenih pojavih razkriva družbene, kulturne ali transkulturne identifikacije izvajalcev/glasbenikov.

 

Večjezičnost bo obravnaval kot kulturno diverziteto, ki s pomočjo posamičnih pesmi razkriva povezovanje dveh ali več identitet ali pa njuno izključevanje, hkrati pa bo obravnaval tudi pogled na to dvojezičnost skozi čas, ki bo razkrival medkulturne stike in procese nacionalne identifikacije s pomočjo pesemskega izročila. S tem bo raziskal pomemben del pesemske ustvarjalnosti in prezrte pesemske dediščine, z obravnavo konteksta pa bo opozoril na medkulturni in interetnični pomen izročila. Za slovensko folkloristiko ima projekt dodatni pomen v tem, da bo ob redefiniranju vloge folkloristike razkril dediščino, ki jo pomenijo presečišča med slovensko pesemsko ustvarjalnostjo in pesemsko ustvarjalnostjo sosednjih narodov.

 

V primerjavi z dosedanjimi obravnavami dvojezičnosti v pesemski ustvarjalnosti bo kompleksna raziskava pomenila novost v več pogledih: prepletanja v pesemski ustvarjalnosti bo prepoznavala kot izhodišče za interpretacijo medkulturnih stikov in interetničnih odnosov, hkrati pa tudi kot eno najbolj izrazitih konceptualizacij prostora in kot posebni izraz pripadnosti več identitetam. Predstavitev teh izsledkov javnosti bo problematizirala negativno konotacijo, ki je spremljala dvojezično ustvarjalnost ali prehajanje pesmi med jezikovnimi skupnostmi, s prevrednotenjem teh prepletanj v preteklosti in z raziskavami sodobnosti pa bo odpirala prostor za nujni družbeni dialog. Problemsko soočenje obravnave sestavljenih narodnih identitet in folkloristike tako ponuja izziv ne le v slovenski humanistiki, temveč tudi v mednarodnih raziskavah. Projekt bo nudil tudi pomembna etnomuzikološka spoznanja: kontekstualni okvir opazovanih glasbenih praks bo razkril, na kakšne načine glasba in jezik soodnosno delujeta in kakšen pomeni ima glasba za izražanje identitetnih ravni v večjezikovnih prostorih. Rezultati etnomuzikološke analize bodo prispevali k razumevanju pomena glasbe kot komunikacijskega kanala za rabo več jezikov znotraj enega družbenega prostora.

Faze projekta

1. faza: uvodna faza (1. 7. 2018–31. 8. 2019):  

  • izdelava natančnega teoretskometodološkega okvira; preliminarne raziskave; študij obstoječe literature; sistematični pregled  teoretskih razprav; vzpostavitev metod zbiranja podatkov in analize gradiva (intervjuji, arhivsko delo, glasbenostrukturna analiza, transkripcija); pregled gradiva, ki ga hrani GNI, pregled gradiva v tiskanih medijih, izbor študij primerov;
  • vzpostavitev projektne spletne strani projekta in družbenih omrežij;
  • zagonski posvet kot javna predstavitev izhodišč projekta in vzpostavitev komunikacije z relevantnimi inštitucijami;
  • izid delnega rezultata – »O poslušajte eno grozovitno zgodbo«: Pesemski letaki z osupljivimi novicami;
  • prvo projektno srečanje in notranja predstavitev vmesnih rezultatov.

 

2. faza:  raziskovalna faza in predstavitev delnih rezultatov (1. 9. 2019–31. 8. 2020)

Raziskovalno delo:

  • terensko delo;
  • zbiranje in analiza gradiva;
  • oblikovanje kritičnih pristopov k raziskavam izpostavljenih tekstnih, glasbenih, zgodovinskih in identitetnih ravni.

Predstavitev delnih rezultatov:

  • prispevki na nacionalnih in mednarodnih konferencah in delovnih sestankih (Komission für Volksdichtung, študijske skupine pri ICTM, SIEF);
  • izvedba koncerta Zajuckaj in zapoj s predstavitvijo dvojezičnih pesmi;
  • priprava izbora dvojezičnih pesmi s kritičnimi komentarji za spletno objavo;
  • drugo projektno srečanje »Izzivi dvojezičnosti v pesmi in glasbi«;
  • priprava znanstvenih prispevkov za tematski sklop Traditiones.

 

3. faza: sinteza in integracija ter diseminacija znanja (1. 9. 2020–30. 6. 2021):

  • priprava mednarodnega simpozija o dvojezičnosti v kulturnih praksah;
  • diseminacije na različnih ravneh: oddaja rokopisa za monografijo s končnimi znanstvenimi rezultati projektne raziskave (Založba ZRC);
  • zaključno projektno srečanje in predstavitev rezultatov.

Vodilni partner

Vodja projekta

Vodja projekta na ZRC

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Raziskovalna področja

Narodopisje H400