Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
EtnoKatalog: pridobivanje semantičnih opisov ljudske pesmi in glasbe na podlagi melodične in metro-ritmične analize
Kratica:
EtnoKatalog
Sodelavci:
, , , , , , ,
,
 
Trajanje:
1. februar 2008–30. januar 2011
Šifra:
J6-0145
Opis

Temeljno raziskovalno izhodišče projekta Etnokatalog so folkloristične in etnomuzikološke raziskave verznih, melodičnih, ritmičnih in metričnih specifičnosti slovenskega ljudskega pesništva, ki izpostavljajo nadvse važno zakonitost o visoki korelaciji med zlogovnonaglasno strukturo verza ter ritmično in tudi melodično strukturo napeva: določen tip verza ima v pesmi na razpolago več modelov glasbene ritmizacije, melodije posameznega ritmičnega modela pa pripadajo v visokem odstotku eni sami melodični družini ali v nekaterih primerih stoodstotno enemu samemu melodičnemu tipu. Na podlagi podrobne analize omenjenih strukturnih elementov lahko na primer ugotavljamo stopnjo podobnosti med posameznimi melodičnimi tipi, ki jih potem lahko razvrščamo v širše melodične družine ali pa določamo pripadnost melodij določenim zgodovinsko-stilnim plastem. Te ugotovitve so v katalogu GNI rezultirale v melodični in metroritmični klasifikaciji, ki temelji na posebnem kodnem sistemu simbolične reprezentacije strukture besedila in melodije. Namen projekta Etnokatalog je v omenjeno izhodišče vpeti aktualne raziskave s področja novih tehnologij, predvsem tistih, ki se nanašajo na avtomatsko pridobivanje informacij iz glasbenih zvočnih zapisov in semantično povezljivost vsebin. Ravno zvočni zapisi predstavljajo trd oreh za semantično obravnavo, saj v njih glasbene značilnosti niso neposredno razvidne. Del raziskav je tako namenjen postopkom za avtomatsko preslikavo melodične strukture in metroritmične sheme na zvočni zapis, kar nam bo omogočilo avtomatsko pridobivanje semantičnih opisov zvočnih posnetkov (predvsem melodije in ritma). Drugi del raziskav bo namenjen meram podobnosti tako pridobljenih semantičnih opisov kot tudi neposredni analizi nestrukturiranih zvočnih zapisov. Cilj teh raziskav je z uporabo tehnik strojnega učenja ugotoviti strukturo, zakonitosti in relacije med zapisi v arhivu iz semantičnih opisov in neposredno iz lastnosti, ki izvirajo iz zvoka, neozirajoč se na rezultate metroritmične analize in klasifikacij v žanrske oznake. Primerjava dobljenih struktur z uveljavljenimi klasifikacijami nas lahko pripelje do novih spoznanj o vsebinah v digitalnem arhivu. Izsledki raziskav bodo omogočili širšo raziskavo melodičnih in metrotitmičnih zakonitosti slovenske ljudske pesmi in glasbe ter aplikacijo metod glasbenega rudarjenja na žanrsko in tipološko klasifikacijo vsebin v digitalnem arhivu Etnomuza, kar bo močno prispevalo k semantični povezljivosti vsebin v arhivu. Zaradi velike količine in raznolikosti gradiva bo potrebno razviti tudi primerne postopke za vizualizacijo gradiva. Pri tem bodo raziskave usmerjene v razvoj primernih vizualizacijskih tehnik za predstavitev na podlagi parametrov, ki obsegajo geografske, historične in vsebinske značilnosti gradiva.

Rezultati

1.
GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka. "The tenth daughter" : from a fairy tale to contemporary literature/Desetnica: iz pravljičnega v sodobno

Balada z naslovom Desetnica je izvirna slovenska ljudska balada. Motiv pozna vsa Evropa, vendar le v prozi, samo Slovenci smo ga ohranili v pesemski obliki. Pesem o desetnici poznajo še kočevski Nemci, ti pa so jo prevzeli od Slovencev. Poglavje predstavlja širše historično in pravljično ozadje motiva desetništva tako skozi slovensko folklorno pesemsko in prozno dediščino, predvsem pa skozi analizo variant te balade, z iskanjem odgovora na vprašanje, zakaj je motiv našel pesemsko obliko le v slovenski baladni tradiciji. Raziskava nato naredi preskok v sodobnost.

Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 28075053

2.
Matija Marolt. Srednje-nivojska reprezentacija melodičnega poizvedovanja v zvočnih zbirkah

V članku predstavljamo nov pristop k melodičnemu poizvedovanju v zvočnih zbirkah. Naš pristop podpira avdio, kot tudi simbolične poizvedbe in razporedi rezultate na podlagi melodične podobnosti, ki ustreza poizvedbi. Predstavljena je ritmično-sinhronizirana melodična reprezentacija na podlagi poudarjenih melodičnih linij, ki so izvlečene iz analiziranega zvočnega signala. Predlagamo uporabo dvo-dimenzionalne 'shift-invariant' transformacije za izločevanje 'shift-invariant' melodičnih fragmentov iz melodične reprezentacije.

Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 6908756

3.
Matija Marolt, VERJETNOSTNA SEGMENTACIJA IN OZNAČEVANJE ETNOMUZIKOLOŠKIH TERENSKIH POSNETKOV

Članek predstavlja metodo segmentacije in označevanja etnomuzikoloških terenskih posnetkov. Namen je oblikovanje algoritma, ki bi posnemal ročno segmentacijo terenskih posnetkov. Avdio fragmenti so klasificirani v govor, enoglasno in večglasno petje, vižo ali pritrkovanje. Sledi postavitev mejnikov in segmentacija posnetkov na podlagi probabilističnega modela, ki maksimizira verjetnost posameznih segmentov. Evalvacija algoritma temelji na setu terenskih posnetkov iz arhiva Ethnomuza.

Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 7368532

4.
Matija Marolt, Ciril Bohak, Računanje podobnosti ljudskih pesmi na podlagi melodičnih značilnosti

Članek obravnava računanje melodične podobnosti v navezavi na variantni tip ter merjenje pripadnosti pesmi določenemu variantnemu tipu kot bolj podobno, v primerjavi s pesmimi drugih variantnih tipov. Ta metoda je uporabna za poizvedovanje na podlagi variantnih tipov, klasifikacijo neznanih pesmi, kot tudi merilo podobnosti med variantnimi tipi. Evalvacija omenjenega merila je potekala na primeru klasificiranja neznane melodije v set obstoječih variantnih tipov. Predlagana meritev dodeli pravilen variantni tip v seznamu top 10 za 68% poizvedb v podatkovnem setu.

Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 7368788

5.
Strle, G. in Marolt, M. Etnomuza : digitalni multimedijski arhiv slovenskih ljudskih pesmi in glasbe

Članek obravnava raziskave povezane z izgradnjo digitalnega multimedijskega arhiva zbirk slovenskih ljudskih pesmi in glasbe EtnoMuza. Izpostavljeni so tisti elementi izgradnje, ki so zanimivi tako v aplikativnem smislu, torej v kontekstu upravljanja s folklorističnimi in etnomuzikološkimi vsebinami v EtnoMuzi, kot tudi v smislu raziskav obstoječih mednarodnih projektov in programov obravnavanega področja.

Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 32241197

 

Vodilni partner

Vodja projekta

Partnerji

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko

Raziskovalna področja

Narodopisje H400