Digitalizacija zapuščine Franceta Marolta in razumevanje njegovega znanstvenega in umetniškega dela

Obdobje prve polovice 20. stoletja je – s posamičnimi vzniki v različnih obdobjih – v slovenskem prostoru ključno zaznamovalo konstituiranje nacionalne (slovenske) kulture, v kateri je glasba – kot je značilno za vsakokratna kulturno-politična prelomna dogajanja – odigrala enega pomembnejših elementov. Ena ključnih osebnosti tega obdobja je bil France Marolt (1891–1951), ki je utemeljil in oblikoval smer slovenske etnomuzikologije, imel pa je precejšen vpliv tudi v širšem glasbenem prostoru. Marolt je bil s svojimi vsestranskimi dejavnostmi močno povezan s slovensko glasbo in drugimi oblikami kulture ter z njenim preučevanjem, saj je med drugim deloval kot etnomuzikolog, skladatelj, dirigent in etnokoreolog. Bil je dobro poznan kot ustanovitelj in dirigent študentskega pevskega zbora ljubljanske univerze (1926), s katerim je nastopal na Slovenskem in v tujini. Kot ustanovitelj folklorne skupine (1948) in začetnik razvoja te oblike reprezentacije je Marolt ključno zaznamoval odnos do glasbenega izročila. Ne nazadnje je bilo Maroltovo raziskovalno delo ključno za razvoj slovenske etnomuzikologije, saj je postavil temelje metodološkega, strokovnega in znanstvenega dela. Z ustanovitvijo Folklornega inštituta Glasbene matice leta 1934 (danes ZRC SAZU, Glasbenonarodopisni inštitut) in pripravo njegovega delovnega načrta in smernic štejemo Marolta za začetnika institucionalnega preučevanja ljudske glasbe pri nas.

Središče zanimanja aplikativnega raziskovalnega projekta bo Maroltova povezanost z glasbo (glasbeni viri, kompozicije, kritike glasbenih del, ustanovitve glasbenih ansamblov in aktivnosti v njih, terensko delo, pedagoško delo), pri čemer pa je treba poudariti, da je Marolt deloval izrazito večdisciplinarno: zato, ker so ga zanimala različna, med seboj prepletena področja kulture, nezanemarljivo pa tudi zato, ker je v primerjalnem gradivu in vedah iskal argumente za ideološko konstrukcijo svojih tez. Teze je potrjeval v svojem znanstvenem diskurzu in jih recipročno vpletal tudi v svoje umetniške reprezentacije. Zato se je v odkrivanju Maroltovih premis nemogoče izogniti vpogledom npr. v ples, mitologijo, lingvistiko, oblačilno kulturo, etnografijo in različne druge vsebine snovne in nesnovne dediščine.

Delo Franceta Marolta – tako znanstveno kot umetniško – je bilo do zdaj obravnavano le parcialno: vzrok lahko iščemo v pomanjkljivem poznavanju njegove zapuščine, zato so njegova dela nezadostno ali neprimerno upoštevana v muzikoloških, folklorističnih, zgodovinskih in drugih raziskavah. Poleg navedenega je bil oteževalna okoliščina tudi močan kult osebnosti Franceta Marolta, kar je vse do danes onemogočalo kritičen pogled na njegove znanstvene poteze. Njegovi postulati so še danes močno navzoči v folklorni dejavnosti, etnomuzikologiji ter folkloristiki in prav s pričujočim projektom jih želimo raziskati in do njih vzpostaviti nov in kritičen odnos. Glavni cilj pričujočega aplikativnega projekta je torej urediti Maroltovo arhivsko gradivo, jo digitalizirati in urediti po bibliotekarskih standardih, omogočiti lažje dostopanje do njega in z raziskovalnimi metodami razširiti znanstveno vedenje o nazorih Franceta Marolta v okviru kulturno-političnih tendenc obravnavanega časa.