Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
Misliti folkloro: folkloristične, etnološke in računske perspektive in pristopi k narečju
Sodelavci:
, , , , , , ,
 
Trajanje:
1. julij 2018–30. junij 2021
Link SICRIS:
SICRIS
Šifra:
J7-9426
Opis

Projekt obravnava pojmovanje narečja z vidika folklorističnih in etnoloških, semantičnih, in tehnoloških raziskav. Raziskave se osredotočajo na prehajanje med tremi tipi in nivoji jezikovnih kodov – narečjem, knjižnim jezikom, in nadnarečnostjo kot vmesnim nivojem. Vključuje temeljne koncepte konstruiranja lokalne identitete, ki so nedvomno povezani z vnosom narečnih izrazov v pesem, medtem ko so konstrukcije nacionalne identitete in samorefleksija povezane s strukturo jezikovnega izražanja v pesmi, ki se oddaljuje od čistega narečja in približuje knjižnemu kodu. Ta dvojnost je izrazita ob menjavanju govora nosilca iz posamezne narečne skupine in preskoka v petje, kjer se narečnost izgublja. Pri obeh vidimo izražanje kolektivne identitete in ohranjanja kolektivnega spomina (Halbwachs 2001).

 

Folkloristične in etnološke raziskaveobravnavajo narečje kot tekstološki problem, ki je povezan s teksturo (melodijo) besedila, in na katerega vplivajo interpretacija nosilca ter lokalni in širši socialni in kulturni kontekst. Hkrati tematizirajo izbiro jezikovne zvrsti glede na družbeno situacijo, v katero vstopa nosilec folklore. Skupinska zavest o lokalnem izhaja iz identifikacije z lokalnim prek narečja (pogovor, spomini, razmišljanja), medtem ko skupinska zavest o nacionalnem izhaja iz identifikacije z nacionalnim prek nadnarečja (petje pesmi).

 

Raziskave se bodo nadalje ukvarjale s semantičnim problemom, ki izhaja tudi iz prestopanja med jezikovnimi kodi. Ker je posamezen kod izpostavljen specifični semantiki, prehajanje med kodi neizogibno vzpostavlja semantični problem. Na sidranje koda v konceptualno strukturo nosilca in širšo semantično strukturo, ki jo določa kolektivna uporaba koda v (lokalnem) okolju, pri prehanju med kodi vplivajo spremembe nosilca, pomena, kot tudi (situacijskega, socialnega, kulturnega) konteksta.

 

V okviru tehnoloških raziskav se bomo osredotočili na razvoj novih metod za analizo zvočnih posnetkov in pridobivanje informacij iz glasbe, s ciljem avtomatizacije iskanja besed v različnih narečnih oblikah iz terenskih posnetkov in hkrati kvantifikacijo fonetičnih razlik med njihovo izgovorjavo. Razvili bomo nove pristope, ki bodo upoštevali specifike izbranih gradiv, še posebej uporabo narečja, kjer lahko transkripcije precej odstopajo od samega izgovora. Sledili bomo dvema ciljema: poravnavi besedil z zvočnimi posnetki, ki bo omogočila iskanj besed v velikih zbirkah posnetkov in s tem olajšala analize predvidene v projektu. Hkrati bo poravnava postala osnova za razvoj algoritmov za oceno fonetičnih parametrov izgovora posameznih fonemov (gibanje osnovne frekvence, položaj formantov, dolžina samoglasnikov itn.), kar bo omogočilo kvantifikacijo razlik med narečjem in nadnarečjem v govoru in petju.

 

Raziskave so izvirne zato, ker v slovenskem prostoru prvič preučujejo povezavo med narečnostjo in nadnarečnostjo ter vsebino folklornega teksta ali dogodka. Na ta način osvetljujejo tudi pomen narečja za identiteto posameznika in skupnosti, ki je lokalna in nacionalna. Hkrati ugotavljajo spontano in zavestno uporabo narečja ali nadnarečja glede na družbeno situacijo. Tudi v tehnološkem smislu so raziskave izvirne, saj bodo v okviru projekta razviti novi pristopi k poravnavi besedil in zvočnih posnetkov, kar bo omogočilo širšo in bolj podrobno analizo narečnosti in nadnarečnosti. Povezava tekstualnih, kontekstualnih in semantičnih vidikov ter uporaba tehnologij za analizo velike količine posnetkov bi lahko bila temelj za razvoj folkloristike, ki se ukvarja z raziskavo besedila v kontekstu.

Faze projekta

1. Faza 1: uvodna faza (1.7. 2018-31.12. 2018)

Pregled raziskovalnega področja in obstoječih raziskav ter metod, izbor gradiva. Poudarek je ne vseh treh aspektih, -- folkloristično-etnološke raziskave, semantične raziskave, in tehnološke raziskave, -- ki jih bomo povezovali v raziskovalni/razvojni fazi projekta.

2. Faza 2: raziskovalna/razvojna faza (1.1. 2019- 31.12. 2020)

Izvajanje raziskav. Folkloristično-etnološke raziskave se bodo osredotočile na vlogo narečja in dihotomijo narečnost/nadnarečnost ustno/zapisano, lokalno/nacionalno, percepcijo/recepcijo, tudi v odnosu do geografskih, izobrazbenih, in socialnih vplivov, in načine prehajanja iz čiste narečnosti v bolj knjižno obliko. Semantične raziskave se bodo osredotočile na analizo kodov narečja in knjižnega jezika, njihovo fonemsko in fonetično specifiko in pomen. Tehnološke raziskave se bodo osredotočile na raziskavo algoritmov, ki upoštevajo specifike terenskih posnetkov in vrednotenje algoritmov na referenčnih anotacijah.

3. Faza 3: implementacijska faza (1.7. 2020-30. 6. 2021)

Povezuje vse tri vidike. Vključuje analizo obravnave narečja in nadnarečja v folkloristiki in etnologiji, razvoj semantičnega modela za reprezentacijo jezikovnih kodov, ter razvoj algoritmov.

4. Faza 4: Diseminacija (čez celoten projekt)

Diseminacija rezultatov projekta skozi znanstvene publikacije, konference in delavnice

Vodilni partner

Vodja projekta

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Raziskovalna področja

Narodopisje H400