Slovenska ljudska duhovna kultura v procesu globalizacije

V globalnem svetu se vedno intenzivneje postavlja temeljno vprašanje kulturne, etnične in nacionalne identitete in možnosti izgube specifičnih oz. identitetnih prvin posameznih kultur zlasti majhnih narodov. Zanje in za njihovo razvidno identiteto je zatorej najpomenbnejša ohranitev spontane ljudske duhovne kulture (folklore), ki ji folkloristika, etnologija in antropologija priznavajo najpomenbnejšo vlogo pri ustvarjanju in ohranjanju etnične identitete. Zato si je slovenska folkloristika - veda o spontani ljudski duhovni ustvarjalnosti - postavila za osnovni cilj sedanjih in bodočih temeljnih raziskav preučevanje ljudskega pesništva, glasbe in plesa njihovega vznika, razvoja in odmiranja ter njihovega možnega povezovanja z drugimi oblikami, predvsem popularne in tudi visoke kulture. Težišče folklorističnih projektov bo v osvetlitvi folklore kot specifične kulturne ustvarjalnosti, ki predstavlja temelj etnične identitete. Prav ta dimenzija folklore je bila do sedaj v drugih humanističnih vedah manj upoštevana, še manj pa je prisotna v kulturni politiki in v nacionalni promocijski shemi. Projekt pa želi tudi tem ponuditi odgovore. Projekt bo odgovoril na danes najbolj pogosto in temeljno vprašanje sobivanja specifičnega (etničnega) in globalnega (univerzalnega) v postmoderni družbi in bo osvetlil odnos družbe do tadicije in identitete. Projekt bo sledil naslednjim ciljem: 1. predstavitev spontane slovenske pesniške ustvarjalnosti, etnomuzikoloških ter etnokoreoloških pojavov ( z zbirkami gradiva in teoretičnimi analizami ter razpravami), 2.umestitev ljudske duhovne kulture v slovensko okolje in družbeno stvarnost in njuno sobivanje, 3.afirmacija in bogatitev kulturne in etnične identitete, 4. zaščita in utemeljitev vrednot ljudske duhovne kulture, 4. udeleženost folkloristike v temeljnih raziskovalnih projektih v kulturi (pri čemer bo poudarek na razvojni strategiji), 5. preučevanje novih vsebin in transformacije folklore, v vseh njenih delih. Projekt bo še spremljal in analiziral kontinuiteto in transformacijo tradicije in dokumentiral in analiziral nove ustvarjalne tendence in jih primerjal z ustaljeno tradicijsko prakso. Raziskave bodo tudi odgovrile na vprašanje, koliko je slovenska ljudska duhovna kultura vključena v evropske kulturne tokove in v univerzalizem umetniškega ustvarjanja.. Ob tem pa se bo s primerjalno metodo pokazalo, kakšna je tista spontana in specifična kultura, ki nas opredeljuje kot specifični etnos znotraj mnogoterih kultur v globalizacijskem procesu. S tem bi bila dosežena tudi boljša "razvidnost" in prepoznavnost Slovenije v Evropi.

Program upošteva smernice in priporočila UNESCA o raziskovanju, varovanju in popularizaciji ljudske duhovne kulture. Prav z ljudsko duhovno kulturo in vedenjem o njej moramo Slovenci vstopiti v Evropo kot enakopravna članica in emancipiran narod. Po folklorističnem mnenju in po UNESCOvih priporočilih je realizacija naše emancipiranosti in razpoznavnosti odvisna od raziskanosti, poznavanja, življenja in zaščite naše spontane ljudske ustvarjalnosti, ki je v globaliziranem svetu anjbolj relevanten znak naše istovetnosti, pristnosti in specifičnosti. Zato tovrstne temeljne folkloristične raziskave (ki jih pri nas edino opravlja in vodi GNI ZRC SAZU) pomenijo prioriteto v kulturno.drtužbenih projektih, saj so najboljši pokazatelj nacionalne kulture, njene biti in etničnega obstoja.