Glasba mladih po 1945 in Glasbena mladina Slovenije

V zvezi z mladinsko glasbo v Sloveniji je prišlo do pomembnih sprememb, ko je dirigent Ciril Cvetko leta 1964 ustanovil Glasbeno mladino Ljubljana in ji je leta 1969 sledila slovenska zveza Glasbene mladine. Dogodek odmeva, kot ji sociologi pravijo, kulturo generacije baby boom. Čeprav so prizadevanja za mladinsko kulturo v Sloveniji opazna že v obdobju med svetovnima vojnama – poleg glasbenega vrtca Glasbene Matice si prizadevajo za organizirano vrsto koncertov za mlade –, je mladinska kultura prišla skozi glavna vrata kulturnih praks šele po letu 1945. Bivanjske posledice tega kulturnega pojava so še danes vsenavzoče: od k mladim usmerjenih politik, gospodarskih dejavnosti, povezanih z mladino, do različnih kulturnih udejstvovanj, ki jih spremlja seveda tudi zabavna industrija.

Osrednje vprašanje predlaganega projekta se glasi: kako so v socialistični dobi Slovenije delovale glasbene prakse, povezane z mladino? Vprašanje napeljuje k dvema glavnima vsebinskima sklopoma: na eni strani imamo institucionalne glasbene prakse, utelešene v Glasbeni mladini, na drugi strani pa »naredi sam« (DIY) prakse muziciranja mladih in naraščajoče muzikantstvo množičnih medijev. Oba vsebinska sklopa sta pomembna kot antinomiji, ki generirata različne nove glasbene prakse tudi v naši "postsocialistični" kulturi. Generacija baby boom je bila priča začetkom trenj med poklicnimi glasbeniki in sodobno ljubiteljsko glasbeno kulturo, ki se je do danes v mnogih pogledih že profesionalizirala. Protislovje, da so profesionalci narekovali mladinsko glasbeno kulturo skozi delovanje Glasbene mladine, čeprav se je sočasna razraščala pop kultura, izraščajoča od mladih in namenjena njim, je pomemben muzikološki fenomen. Vprašanje v zvezi s takšnim spopadom glasbenih vrednot je še danes relevantno. Podobne antinomije so v naši glokalizirani kulturi – ta je lokalno usmerjena in regionalno občutljiva zaradi globalizacije – pomembne ne samo za glasbeno sodobnost, temveč celotno kulturo modernosti v obliki vrste dihotomij, kot so visoka/nizka umetnost, umetnostna/popularna glasba, lokalne/univerzalne glasbene prakse, subvencionirana/samostojna, »naša«/»njihova« glasba itn.

Cilj projekta je primerjalna analiza mladinskih glasbenih praks v Sloveniji v obdobju med letoma 1945 in 1991. Obdobje omogoča sistematično sledenje ključnim kulturnim pomikom skozi plasti obeh nakazanih vsebinskih polj – skozi različne strukture ali oblike glasbenih praks, povezanih z mladino, in procesov, ki glasbene prakse diverzificirajo in spreminjajo.