Misliti živali: transformativni vidiki raziskav živali v folklori, literaturi in kulturi

fundamental project
Osnovni Podatki

Opis

Na  temelju obsežnih teoretskih in metodoloških premislekov različnih domačih in mednarodnih znanstvenih diskurzov folkloristike, etnologije, semiotike, ekokritike, filozofije, antropologije, biologije in varstvene biologije in ekologije želimo z intenzivnimi in kompleksnimi interdisciplinarnimi raziskavami folklorne, literarne in kulturne dediščine s poudarkom na kritičnih diskurzih o zapletenih analogijah med naravnimi in kulturnimi ekosistemi in hkratnih vzporednih raziskavah sodobnih kulturnih praks in dinamik vzpostaviti nov t. i. imaginativni protidiskurz in analitično kritiko antropocentrizma. Kar je še posebno pomembno v času, ko se razmerja med vrstami na novo definirajo, tudi na podlagi vdiranja človeka v naravne habitate živali, kar je posledično prineslo tudi razmah epidemije koronavirusa in zato izrazitega preloma z dominacijo človeške vrste nad drugimi in možnost vzpostavitve novih razmerij z živalmi. Žival naj bi v razmerju z nami delovala kot sorodnik, kot oseba, ki ima intrizično vrednost v tej večvrstni skupnosti.

Zato potrebujemo »robustno biološko-kulturno-politično- tehnološko rekuperacijo in rekompozicijo in »večvrstno ekopravico« (Haraway 2016). Izoblikovali bomo transformativne poglede na živali v folklori, literaturi in kulturi, odpirali preseganje binarnosti človek-žival, in uveljavljali nove smeri raziskovanj živali v humanistiki, tudi ob spoznanjih novih smeri v biologiji, kot je npr. varstvena biologija in njihovo povezovanje. Na novo bomo mislili živali.

 

Projekt je razdeljen na tri raziskovalne sklope:

 

RS1 Zoofolkloristične, ekokritične in kritično animalistične raziskave v folklori, literaturi in kulturi

Z metodami etnologije in kulturne antropologije in bo mogoče presoditi kako so pretekle tradicionalne prakse posameznih ritualov (polhanje, koline) še vedno zasidrane v sodobnih kulturnih prostorih in ali potrebujejo kritično revizijo oziroma ali bi lahko uvajali novo sodobno obrednost v ruralnih okoljih. Nova terenska spoznanja, ki bodo dopolnjevala diahroni vidik raziskovanja bodo skupaj s teoretskim analitičnim diskurzom omogočala vpogled v spremembe človekovega odnosa do živali tako v folklornih kot v literarnih tekstih ter znotraj tradicionalnih in sodobnih ritualnih praks. Na podlagi teh diskurzov in teoretske literature bomo diahrono analizirali še neobjavljeni korpus slovenskih ljudskih pesmi in pripovedi o živalih prek novega branja in percepcije in sinhrono ob novih terenskih raziskavah, kjer bomo pridobili sodoben korpus pesmi in pripovedi ter intervjuje o odnosu do živali na podeželju in v mestih s poudarkom na pesmih in pripovedih o medvedih. Ob tem bomo tudi analizirali tako klasične literarne tematizacije obeh kulturnih praks od Jurčiča do Tratnikove ter raziskali signale živali v sodobni slovenski poeziji.

RS2 Kulturno-animalistične raziskave

Kulturna animalistika preučuje živali kot motive, simbole, mitološke podobe, zgodovinsko abstrakcijo, ki jo je mogoče objektivizirati in alegorizirati, večinoma brez kritične politične refleksije, vendar tudi že s prevpraševanjem o antropocentričnem odnosu človeka do živali. V namen teh raziskav bodo uporabljene metode etnolingvistike in semiotike, s pomočjo katerih želimo dostopati do globljih in izvornih figurativnih plasti jezika, vezanega na živalski svet. S tem vpogledom bomo razbirali različne vidike človekovega odnosa in vidika obstoja živali. S pomočjo etnolingvistike bodo pod drobnogled vzeti pregovori, uganke in vraže, kot stalne oblike, trajajoče tudi več desetletij, celo stoletij; osredinili se bomo na tiste, ki vsebujejo poimenovanja posameznih živali, ter opazovali besedilno okolje, v katerem so poimenovanja navedena, opisane lastnosti in dejavnosti (tako njihove lastno, kot tudi tiste, v katere jih je človek vključil/jih izrabil). Medved bo povezovalna žival. V tem sklopu bo raziskava posvečena zlasti preučevanju velikih zveri (medveda, volka in risa) z uporabo historične etnologije, s poudarkom na območju širše Kočevske, saj je tam zveri v Sloveniji številčno največ, posledično pa so tudi interakcije med zvermi in ljudmi močno prisotne. Ob tem pa bo raziskava osvetlila še odnos ljudi do medonosne čebele.

RS3 Ekoanimalistične raziskave velikih zveri (rjavega medveda)

Prepoznavanje kulturne vrednosti ekosistemov in njihovih vrst je pomembno, saj živimo v kulturnih pokrajinah, kjer se naravno okolje in družba nenehno prepletata in vplivata eden na drugega. V raziskavi se bomo osredotočili na prepoznavanje kulturnih ekosistemskih storitev, ki jih prinaša prisotnost rjavega medveda. Ta iz območja Slovenije nikoli ni izginil, zaradi njegove številčnosti in načina prehranjevanja, so srečanja z njim, v primerjavi z drugimi vrstami velikih zveri, relativno pogosta in je kot tak primeren za prepoznavo posameznih koristi, ki jih njegova prisotna predstavlja za družbo. Opredeliti bo treba kulturne ekosistemske storitve rjavega medveda, ki so jih prepoznale posamezne interesne skupine, raziskati razlike v prepoznanih kulturnih ekosistemskih storitvah med posameznimi interesnimi skupinami in jih povezati z ostalimi podatki, pridobljenimi v okviru raziskav odnosa javnosti (npr. percepcija doživljanja konflikta človek- medved pri posameznih interesnih skupinah).


Faze projekta

Delo  zaradi specifične kombinacije etnološko-folklorističnih raziskav in posameznih biološko-ekoloških raziskav ni organizirano popolnoma kronološko. Dejavnosti posameznih raziskovalnih sklopov potekajo vzporedno v različnih raziskovalnih fazah in so skozi raziskavo dopolnjeni z vsebino, teorijo in empiričnimi ugotovitvami ter ob intenzivnem sodelovanju raziskovalcev skupine.

1.Faza 1: uvodna faza (1. 10. 2021 – 30. 9. 2022)

Pregled raziskovalnega področja in obstoječih raziskav ter metod, izbor gradiva, oblikovan teoretski in metodološki okvir v vseh treh raziskovalnih sklopih; sondažne terenske raziskave, analize folklornega in drugega gradiva;  prve semiotične analize in analize ekosistemskih storitev. Izvedla se bo notranja predstavitev izbranega gradiva za empirično delo, dogovor o predstavitvi znanstvenega procesa. Evalvacija rezultatov. Priprava podstrani o projektu na spletu.

2. Faza 2: raziskovalna/razvojna faza (1. 10. 2022 – 30. 9. 2023)

Izvajanje raziskav, delo na vseh raziskovalnih področjih projekta, od raziskav kulturnih praks, analize folklornega izročila, analize literarnih tematizacij živali,  klasičnih etnoloških raziskav medveda in čebele na Kočevskem, semiotike (uganke in vraže o medvedih), analize percepcije doživljanja konflikta človek-medved in odpiranje novih etičnih perspektiv o pomembnosti njegovega ohranjanja. Priprava posameznih prispevkov in člankov za mednarodne znanstvene konference in znanstvene revije, priprave na mednarodni simpozij, delavnica o kulturnem pomenu zveri. Evalvacija rezultatov. Vmesno poročilo.

3. Faza 3: implementacijska faza (1. 10. 2023 – 30. 9. 2024)

Povezuje vse tri vidike. Vključuje sintezo spoznanj vseh treh raziskovalnih sklopov, pripravo  in oddajo člankov za Traditiones, pripravo »ekokataloga« živali in objavo na spletu. Zaključni sestanek projekta in predstavitev končnih rezultatov.

4. Faza 4: diseminacija (ves čas projekta)

Diseminacija rezultatov projekta skozi znanstvene publikacije, objave v tisku, članke v odprtem dostopu, konference in delavnice, v javnih medijih, prek projektnih srečanj, sestankov in predstavitev delnih ter končnih rezultatov.


Raziskovalna področja
Folklore H400