Znanstvena komentirana izdaja izvirnega gradiva Slovenske ljudskem pesmi V – družinske pripovedne pesmi je unikum v slovenskem prostoru. Je peta knjiga obsežnega korpusa SLP. V tej knjigi je objavljenih kar 54 tipov pripovednih pesmi o družinskih usodah z 857 variantami (in še 62 variant srbskih in hrvaških na slovenskem ozemlju), z melodijami in znanstvenimi tekstološkimi, etnomuzikološkimi, zgodovinskimi, sociološkimi komentarji oziroma študijami. Ta monografija prinaša celoten korpus družinskih pripovednih pesmi od prvih zapisov iz 18. in 19 stoletja pa do najnovejših zvočnih posnetkov vse do leta 2001.

Vsak tip pesmi ima različno število variant, nekateri tudi nad 150 pesmi, ki so vse obdelane po znanstvenih folklorističnih, literarnovednih ter muzikoloških redakcijskih načelih, vse variante pa so vključene ne glede na estetsko, stilno ali glasbeno podobo. Monografija ima uvod, v katerem je znanstvena študija vsebinskih tipov pesmi z referencami iz tujih baladnih tradicij, v prvem delu je bibliografija virov in literature, posebni znaki in kratice, nato sledijo posamezni tipi pesmi, med katerimi je treba posebej omeniti Lepo Vido, ki je v slovenskem in evropskem prostoru posebnost in je pravzaprav t. i. arhetipska nacionalna balada. Po tipih sledijo posebna kazala: pregled pesmi v Štrekljevi zbirki, kazalo pesmi po začetnem verzu, kazalo pesmi po krajih in pokrajinah, kazalo zapisovalcev, kazalo pevcev in pevk, register metro-ritmičnih tipov in kitičnih struktur, podrobno kazalo pesemskih tipov in variant ter spremno besedilo v angleškem jeziku ter povzetki vsebin pesmi v angleškem jeziku. V celoti je prevedenih tudi osem besedil pesmi. Novost v tej knjigi je 10 zemljevidov, ki prikazujejo razširjenosti posameznih tipov pesmi po slovenskem ozemlju, ki jih je pripravil geografski strokovnjak ter so izjemno pomembni za analizo prehajanja in izginjanja ter preoblikovanja pesmi v slovenskem prostoru od prvih zapisov pa do zadnjih zvočnih posnetkov. Objavljene so tudi dialektološke analize enajstih pesmi, ki prikazujejo spreminjanje narečne strukture posameznih pesmi in odkrivajo t. i. dialektološki slovar slovenskih pokrajin. Monografija predstavlja tisti korpus slovenske ljudske pesemske dediščine, ki je posvečen slovenskim ljudskim družinskim baladam. Na podlagi tega korpusa lahko osvetlimo specifičnosti slovenskega baladnega ustvarjanja, v raziskavah globinske strukture posameznih balad pa lahko odkrivamo tako zgodovinske, pravne, sociološke, literarno-zgodovinske, umetnostno-zgodovinske, arheološke in druge elemente, ki jih odseva posamezen tip balade. Komentarji se lotevajo izvora pesmi, opredeljujejo nastanek, razvoj, preoblikovanje in razkroj posameznega tipa pesmi, se komparativno spopadajo z sorodnimi tipi pesmi v evropskem ter svetovnem prostoru, z glasbenimi značilnostmi posamezne balade, s transformacijo in literarizacijo le-te. Vsak komentar je pravzaprav poglobljena znanstvena razprava, ki upošteva vso dosegljivo referenčno znanstveno literaturo o tipu ter jo tudi navaja.

Knjiga je ena izmed temeljnih znanstvenih publikacij slovenskega prostora, je v rangu Slovarja slovenskega jezika, saj prinaša, odkriva, raziskuje in komentira t. i. pesemsko podobo Slovencev, je torej poleg tega, da je unikatna znanstvena izdaja, tudi dokument slovenskega naroda, še preden je vstopil v t. i. visoko oziroma elitistično kulturo. Poleg specifike ustvarjalnosti, ki jo kaže baladno ustvarjanje, pa knjiga prinaša še univerzalne folklorne prvine, ki nas spajajo z evropskim kulturnim prostorom.