Identifikacije slovenske glasbe po 1991

Obdobje svetovnega spleta (WWW) je prineslo številne spremembe v glasbenih praksah. V glokaliziranem svetu le-te razvijajo množico antinomij: vprašanja, ki sopostavljajo lokalno in globalno, osebno in javno, formalno in neformalno itn. se nenehno preoblikujejo in razraščajo v vzporedne svetove, soresničnosti. 

V umetnosti, zlasti v glasbi, je identifikacija – poleg drugih spremenljivk – pripadnosti ali navezovanja eno temeljnih vprašanj tako za kulturno politiko kot v poslih z glasbo: vsaka glasbena uspešnica ali zgodovinsko pomemben zaščitni znak (»klasika«) v glasba je nastala in se razvija skozi lastne identifikacijske spremenljivke – glasbena tekmovanja in glasbena industrija vedno znova definirata glasbeno resničnost, še posebej odkar so se pojavili množični mediji. 

Kar zadeva naslov tega projekta, je treba jasno povedati, da je v času WWW nacionalna pripadnost v glasbi le del kompleksnega nabora identifikatorjev – obstaja še vrsta drugih spremenljivk, ki povzročajo težave pri prepoznavanju glasbenih del in dogodkov poleg nacionalno pripadnost, kot kažejo študije o glasbenem slogu v dobi medmrežja [28]. Slovenska glasba, kot glasba nasploh, je tako obravnavana referenčno, nikakor ne vsebinsko: definirajo jo ustvarjalci, distributerji in uporabniki – in prav na to komunikacijsko verigo se osredotoča predlagani projekt. 

Pojem nacionalne glasbe nikakor ni abstrakten. Kot vsaka glasba ima tudi tisto, kar ljudje razumemo kot slovensko glasbo, dolgo zgodovino. Sega v 19. stoletje (pomlad narodov), v slovenskem primeru se vije skozi različne nacionalne pripadnosti z različnimi slovanskimi (in nekaterimi neslovanskimi) etnijami, dokler ne doseže politične osamosvojitve leta 1991. Vse od leta 1991 koncept nacionalne glasbene kulture je seveda pojem, ki odpira široko identitetno razpravo. Ta je tesno povezana z digitalizacijo in WWW, ki zgodovinsko sovpada z osamosvojitvijo Slovenije. Projekt tako opredeljuje slovenske glasbene strukture na izbranih vzorcih glasbe po letu 1991, jih postavlja v procese kroženja glasbe in preiskuje recepcijo in kognicijo slovenske glasbe na izbranem vzorcu poslušalcev.