Zopet bodo ptičice ... pesmi žvrgolele

V petek, 18. oktobra, vas ob 20. uri vabimo na koncert Zajuckaj in zapoj, ki bo tokrat posvečen Francetu Maroltu in njegovi raznoliki zapuščini. Kot je povedala dr. Urša Šivic, raziskovalka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in soavtorica razstave o njem, ki bo na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju med 10. 10. 2024 in 26. 1. 2025, je njegovo delovanje v grobem mogoče razdeliti na tri poglavja: raziskovalne in umetniške dejavnosti, medtem ko tretje poglavje predstavi številna Maroltova vzporedna delovanja, ki so izginila iz današnjega poznavanja njegovega življenja. Vsako od treh področij bo na koncertu predstavljeno po svoje; nastopili bodo Akademski pevski zbor Tone Tomšič in Akademska folklorna skupina France Marolt – ustanovitelj obeh je bil France Marolt– in solista, ki bosta zapela po njegovih terenskih zapiskih. V zvezi s tem Šivic omenja zanimivo zgodbo, ki nam Maroltovo delovanje po skoraj stoletju pokaže v nekoliko drugačni luči: leta 1923 je Marolt v Hrašah na Gorenjskem srečal vaščanko, ki je znala med drugimi zapeti tudi balado o Lepi Vidi, ob tem pa se je spomnila tudi plesnih korakov t. i. Vidənga rejca, posebnega plesa, ki je spremljal petje pesmi z več kot 130 verzi. Marolt je vse to skrbno zabeležil ter podkrepil s podatki drugih informatorjev.

Toda ko so se njegovi nasledniki na inštitutu konec 50. let, že po njegovi smrti, podali v Hraše po dodatne informacije o pesmi in plesu, ki je bil redek dokaz, da so ob petju balad nekoč tudi plesali, so naleteli na presenečenje. Informatorjev, ki jih Marolt omenja, niso našli nikjer, niti v cerkvenih krstnih knjigah. Sovaščani pa so zagotavljali, da ljudje s temi imeni in priimki med njimi niso nikdar živeli. Sklep je bil jasen: France Marolt si je tako pesem kot informatorje in njihove izjave izmislil. Vendar Šivic dodaja, da Maroltovega ponarejanja gradiva ne smemo jemati samega po sebi, ampak kot iztočnico v razumevanje obdobja, ko je bilo iskanje nacionalnih kulturnih vsebin in njihovo utrjevanje ali utemeljevanje del raziskovalnega in umetniškega delovanja.