France Marolt in njegove zapuščine

V četrtek, 10. oktobra, vas ob 18. uri vabimo v Slovenski etnografski muzej (Maistrova 1, Ljubljana) na otvoritev razstave France Marolt in njegove zapuščine avtoric dr. Urše Šivic in mag. Anje Serec Hodžar (obe sodelavki na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU).

France Marolt, ki se je v zgodovino zapisal tudi kot ustanovitelj Glasbenonarodopisnega inštituta – je najstarejši med vsemi inštituti ZRC SAZU in prav letos obhaja 90 let – je imel raznolike interese. Po besedah Urše Šivic, ki je avtorica besedila na razstavnih panojih in je njegovo delo v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta SAZU in ARIS proučevala dve leti, bi mu danes verjetno rekli kar – deloholik. Njegovo delovanje bi v grobem lahko razčlenili na področja glasbene folkloristike, ukvarjal pa se je tudi s skladanjem, pri čemer se zaradi manka formalne glasbene izobrazbe ni loteval kompleksnih del, temveč je večinoma črpal iz ljudskega izročila. Bil je tudi zagnan pisec kritik, predavatelj na Akademiji za glasbo ter organizator folklornih festivalov in zaslužen za vzpostavitev cele vrste združenj, ustanov in dogodkov. Če jih naštejemo le nekaj: ustanovil je radijski zbor, organiziral prvo šolo za pevovodje, bil je prvi urednik uredništva za ljudsko glasbo in folkloro na nacionalnem radiu, organiziral je folklorne festivale ter ustanovil Akademski pevski zbor Tone Tomšič in zbral plesne pare – predhodnike kasnejše Akademske folklorne skupine France Marolt. Poleg tega je, kot je razbrati iz obsežne zapuščine, lepo risal in na terenu skiciral tradicijska oblačila in glasbila, za boljše razumevanje, kako nastaja glas, si je pomagal z risbami človeškega glasovnega organa.

Meja med raziskovalcem in umetnikom je bila pri njem tanka, ugotavlja Šivic. Kar se danes zdi sveto, je bilo včasih na voljo za izboljšavo in spremembe, zatorej zapisano v njegovih terenskih beležnicah ali pozneje poustvarjeno v snemalnem studiu ni bilo nujno povsem enako, kot so izvedli informatorju na terenu. Avtorici razstave se je med raziskovanjem Marolt razkril tudi kot zaveden domoljub, celo nekakšen kulturni nacionalist, in zagnan iskalec avtentičnosti: na slovenstvo in slovensko glasbo ni nehal opozarjati niti med drugo svetovno vojno, po vojni pa se je odkrito bojeval proti tujim vplivom, ki jih je videl predvsem v avstrijski glasbi, pa tudi džezu, kabaretih, šansonih in cerkveni glasbi.

Francetu Maroltu in njegovi zapuščini je posvečena tudi letošnja izdaja koncerta Zajuckaj in zapoj, o kateri lahko več preberete tu. 

Razstava v SEM bo na ogled do 26. januarja 2025.