Kratka zgodovina

Glasbenonarodopisni inštitut, najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je bil ustanovljen 15. oktobra leta 1934. Vodja inštituta, pred drugo svetovno vojno znanega predvsem z imenom Folklorni inštitut, je bil France Marolt; delo inštituta je usmerjal v zbiranje, raziskovanje in objavljanje gradiva in znanstvenih izsledkov, kar še danes zaznamuje njegovo temeljno naravnanost. Povojno delovanje inštituta so spremljale organizacijske, prostorske in tehnične stiske in spremembe. Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je bil priključen leta 1972, in sicer kot sekcija Inštituta za slovensko narodopisje. Predstojniki: Valens Vodušek,  (Milko Matičetov, Mirko Ramovš, Julijan Strajnar – 1972-1985 celotnega ISN) , Marjetka Golež Kaučič. Leta 1994 je ponovno postal samostojni Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU. V desetletjih naglega spreminjanja načina življenja je Glasbenonarodopisni inštitut spremljal izginjajočo podobo ljudske kulture, v času globalizacije in spreminjanja in odpravljanja meja pa v podobi ljudskih pesmi, inštrumentalne glasbe in plesa ugotavlja prepoznavne oblike slovenske istovetnosti in v odnosu do kulture, ki nas obdaja, išče njene razmejitve in prepletanja. S temi spoznanji omogoča védenje o nas samih in uveljavlja Slovenijo v evropskem in svetovnem merilu.

 

Poslanstvo

Inštitut s kontinuiranimi in specifičnimi folklorističnimi in etnološkimi raziskavami osvetljuje vprašanje izvira, recepcije, posredovanja in spreminjanja prvin ljudske duhovne kulture, ki oblikujejo kulturno identiteto Slovencev in njeno povezanost z evropskim prostorom, hkrati s samostojnim zvočnim arhivom opravlja poslanstvo zaščite in varovanja neprecenljive kulturne dediščine.

Danes je temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja raziskav predvsem izdajanje temeljnih in drugih zbirk ljudskih pesmi, sistematično izdajanje ljudskih plesov, izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje izjemnega arhiva na kasetah in zgoščenkah, spremljanje sodobne dejavnosti, povezane z glasbenim in plesnim izročilom, in strokovno posredovanje na tistih področjih, kjer se folklorizem oplaja ob pesemski, glasbeni in plesni dediščini.

 

Organiziranost

Od leta 1994, ko je bil ustanovljen tudi zvočni arhiv, je GNI samostojni inštitut ZRC SAZU, njegovo delo pa je organizacijsko razdeljeno na Oddelek za etnomuzikologijo, Oddelek za tekstologijo, Oddelek za etnokoreologijo ter Zvočni arhiv in studio.

 

Sodelovanja z mednarodnimi organizacijami in institucijami

Podobo slovenske pesemske, glasbene in plesne dediščine inštitut ugotavlja ob soočanju z delom domačih in tujih ustanov. Med tujimi ustanovami so za delo inštituta najpomembnejši Phonogrammarchiv pri Österreichische Akademie der Wissenschaften, Institut für Volksmusikforchung in Österreichische Volksliedwerk na Dunaju, Slovenski narodopisni inštitut »Urban Jarnik« v Celovcu, , Magyar Tudományos Akademia v Budimpešti in Knjižnica Golda Meir Library, Milwakee - Wisconsin v ZDA.